Martin Ackermann: »Prilagajanje podnebju? Zaščitite se"

Da bi omejili podnebne spremembe, moramo nadomestiti ne le prihodnje emisije onesnaževal, ampak tudi zgodovinske.
Ena od rešitev bi lahko bila nekakšen "atmosferski sesalnik". Odstranimo presežek ogljikovega dioksida z našega neba. Toda kaj naredimo z njim potem?
Namesto pridobivanja ogljika iz surove nafte za polimere, zdravila, vlakna, goriva in podobne izdelke, uporabljamo atmosferski CO2.
To je preprosta zamisel, a izjemno zahtevna v tehničnem smislu in je osnova nove raziskovalne pobude EMPA, imenovane »Rudarjenje atmosfere«.
Martin Ackermann, direktor EAWAG, ki na tem področju sodeluje s švicarskimi zveznimi laboratoriji za znanost in tehnologijo materialov, pojasnjuje, zakaj gre predvsem za vodno krizo, kaj je treba storiti, da bi jo rešili in kaj je mogoče proizvesti iz rastlinjaka. plin CO2.
Martin Ackermann je od leta 2006 profesor švicarske nacionalne znanstvene fundacije na ETH Zürich, od avgusta 2008 izredni profesor in od leta 2015 redni profesor za ekologijo mikrobnih sistemov.
Rojen leta 1971 v Schwyzu, je študiral biologijo naUniverza v Baslu in doktoriral v mestu Ren z Ursom Jenalom in Stevom Stearnsom o staranju pri bakterijah.
Po doktoratu je dve leti delal kot podoktor z Lin Chao na UC San Diego. Leta 2004 se je pridružil skupini Sebastiana Bonhoefferja na Politehniki v Zürichu.
Skupina Martina Ackermanna se ukvarja s temeljnimi vprašanji, povezanimi z ekologijo in razvojem bakterij: o interakcijah znotraj in med vrstami, o tem, kako se bakterije spopadajo z nenehno spreminjajočimi se okolji, in o tem, kako lastnosti in funkcije mikrobnih skupnosti izhajajo iz dejavnosti posameznih celic in interakcije med njimi.
Ekipa vodje švicarskega zveznega inštituta za vodno znanost in tehnologijo pogosto dela na ravni ene celice in se sprašuje, kako ta perspektiva zagotavlja vpogled, ki ga ni bilo mogoče pridobiti s populacijskimi poskusi.
Cilj ETH Zurich je razviti osnovna načela z modeli v laboratoriju in nato te koncepte preizkusiti v bolj naravnih situacijah.
Poleg splošnih ciljev raziskovalnega inštituta je končni cilj Martina Ackermanna poglobiti naše razumevanje biologije bakterij v naravi (vključno z združenji gostiteljev) in zagotoviti praktične vpoglede v nadzor in izkoriščanje bakterijskih dejavnosti.
Poleg biologije je direktor tudi prava oseba za obravnavanje teme zajemanja ogljikovega dioksida in sodelovanja EAWAG, ki ga vodi, z EMPA.

Ogljikov dioksid je vir in ozračje je njegov… »rudnik«
Tanja Zimmermann: “Poskušamo 'materializirati' energijo”

Iskanje rešitev za podnebno krizo in uporaba atmosfere kot neke vrste "rudnika" za pridobivanje CO2 in proizvodnjo dragocenih materialov: to ni zanemarljiv podvig. Vas ni strah, da ne bi mogli izpolniti pričakovanj?

»Najprej osebna ocena: nismo na pravi poti. Cilji za učinkovito varstvo podnebja, kot so ničelne emisije do leta 2050, so trenutno še daleč. Poleg tega nas čaka še veliko nadoknaditve glede prilagajanja podnebju, torej naše sposobnosti, da se ustrezno odzovemo na globalno segrevanje, ki se nenehno spreminja. Torej je treba še veliko narediti. In bolje bo, da začnemo čim prej...«.

Ali lahko EMPA in EAWAG sama opravita to herkulsko nalogo?

»Resnično cenimo sodelovanje z EMPA na splošno, predvsem pa glede podnebnih vprašanj. Naš skupni kampus želimo izboljšati kot kraj, kjer intenzivno delamo na podnebnih rešitvah. Za njihov razvoj je treba združiti vse razpoložljive moči, od temeljnih raziskav, v katerih sta Politehniki Zvezni (Lozana in Zürich, ur.) so še posebej močni pri prenosu novega znanja v praktično uporabo, pa naj gre za nove tehnologije ali znanstvene podlage za nove predpise in zakone. Znotraj domene ETH se odlično dopolnjujemo."

Težke kovine v grenlandskih rekah: nova študija ...
Zajem in shranjevanje ogljika: kako naj uporabljamo CO2?

Kakšen konkreten prispevek lahko raziskava ponudi k reševanju podnebne krize?

»Ko govorimo o podnebnih raziskavah, običajno pomislimo na meritve in modeliranje, torej na opis problematike. Čeprav je to absolutno nujno, potrebujemo nekaj več – rešitve. V grobem lahko ločimo dve vrsti odziva na podnebno krizo. Na eni strani varstvo podnebja oziroma blažitev podnebja, torej tehnologije in politične strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in odstranjevanje CO2 iz ozračja, kot predvideva projekt Mining the Atmosphere. Po drugi strani pa prilagajanje podnebju za zajezitev ali zmanjšanje škodljivih učinkov globalnega segrevanja na naravne in človeške ekosisteme, kot je zaščita pred ekstremnimi vremenskimi pojavi. Odkrito povedano: prilagoditev podnebju je v končni fazi varovanje samega sebe, torej skrb za dobro počutje. Varstvo podnebja je altruistično in ima globalen vpliv. Potrebujemo oboje, ne enega ali drugega.”

Kakšna je vloga EAWAG kot inštituta za vodne raziskave pri vsem tem?

»Po mnenju Združenih narodov so podnebne spremembe predvsem vodna kriza. Res je, da se podnebje segreva, vendar to spreminja tudi razpoložljivost vode in vzorce padavin. Zime postanejo bolj mokre, poletja bolj vroča in suha. To pomeni, da se soočamo z dvema težavama hkrati: pozimi lahko v obliki obilnih padavin pritečejo ekstremne količine vode in povzročijo resno škodo, poleti pa je vode ponekod premalo. Zato moramo omejiti škodo zaradi ekstremnih padavin in hkrati nekaj vode prihraniti za poletje. Zato smo podnebje opredelili kot eno ključnih tem pri EAWAG, kar je bilo v preteklosti manj eksplicitno.«

Zajem in ponovna uporaba ogljikovega dioksida v verigi blokov
Kakšni bodo stroški CO2 nevtralne Švice?

Kakšen je vaš okvirni urnik dela?

"Trenutno študiramo z našimi partnerskimi inštituti v domeni ETH, kjer lahko najbolje sodelujemo, na primer na področju vode in prilagajanja podnebju."

Na katere posebne potrebe se želite odzvati?

»Samo en primer: v Bernu postavljamo realističen laboratorij, kjer sodelujemo z oblastmi, prebivalci in raziskovalnimi partnerji. Cilj je sosesko prilagoditi tako, da bo življenje tudi čez 15 let lahko prijetno in varno, zahvaljujoč modrozeleni infrastrukturi ter integraciji vode in vegetacije v soseske. Vse to zato, da so ljudje pripravljeni na ekstremne vremenske dogodke, hkrati pa imajo dovolj vode in ohladitve poleti«

Inovativnost in trajnost: to je novi kampus v Dübendorfu
Martin Eichler: "16,3 milijarde za zajemanje in shranjevanje ogljika"

Financirati je treba tudi nove raziskovalne pobude. Od kod prihajajo sredstva?

"Kot rečeno, smo temo varstva podnebja in prilagajanja opredelili kot strateško usmeritev in jo bomo zagotovo ustrezno podprli, tudi ekonomsko."

Zakaj je pomembno, da ima Švica pionirsko vlogo na tem področju?

»Varstvo podnebja ima dva vidika: prvi je odgovornost. Kot bogata in zelo inovativna država z enako visokimi emisijami CO2 ima Švica večjo odgovornost, ki bi jo morala tudi izpolniti. Drugi je ekonomski argument: inovacije na področju varstva podnebja in prilagajanja imajo ogromen potencial in bi lahko postale velikanski trg za švicarsko industrijo. V kontekstu prilagajanja podnebju je še en dejavnik: zaradi podnebnih sprememb se bodo spremenili vsi sektorji naše države: kmetijstvo, gore, naselja. Zato je v interesu Švice, da se pripravi in ​​zaščiti pred negativnimi učinki podnebnih sprememb ...«

V Švici z aerogelom gradijo večje zgradbe
Zajemanje in shranjevanje CO2: 5 strategij na poti do neto nič.