Odprite spletno mesto za e-trgovino: kaj morate vedeti?

Spletna prodaja prek sistemov IT ali platform IT, ki se običajno imenujejo tržnice ali e-trgovina, je zdaj realnost z eksponentno rastjo.

Vedno smo govorili, da je prihodnost prodaje in komercialnih odnosov tako v smislu B2B (Business to Business, tj. komercialni odnosi med podjetji) kot v smislu B2C (Business to Consumer, tj. med prodajalcem in končnim potrošnikom).

Vedno smo bili pozorni na zakonske obveznosti na tem področju, a glede na še tako krčevito in nadležno neurejen razvoj tržnega trga, zakonodajalec vseskozi postavlja regulativne vložke, ki urejajo tovrstno dejavnost, pogosto za urejanje, včasih pa ne vedno linearno in pravilno. način po našem mnenju. Toda zakon je zakon in ne dopušča sprenevedanja, zato je treba narediti vrlino nujnosti in slediti navodilom zakonodajalca, pa naj bo nacionalni ali evropski ali v tem konkretnem primeru oboje.

Res je, da čeprav ni vedno sredstev in spodbud za odprtje spletnega mesta za e-trgovino (ni povsem res, povprašajte nas za napotke o tej temi, vemo kako), italijanska podjetja, ki ostanejo v Italiji, še naprej vlagajo celo precejšnje zneske v odprite svojo spletno trgovino. Na žalost in to moramo poudariti, pogosto z velikimi gospodarskimi zastoji in neuspehi zaradi razširjenega prepričanja, da tisto, kar je na spletu, deluje in ne zahteva financiranja v smislu komunikacije in trženja. Pogosto pa tudi zato, ker se napake povprečnega podjetnika, pogosteje obrtnika, prelijejo v proces digitalizacije podjetja in ista dinamika potem vpliva na uspešnost ali neuspešnost digitalnega procesa, a to je druga stvar.

Gotovo pa je, da elektronsko poslovanje ni igra, niti ni nekaj, česar bi se dalo lotiti z eno roko, kaj šele nepremišljeno ravnanje, danes ne več. Danes obstajajo pravila, ta pravila je treba spoštovati in so kompleksna. 90% e-trgovin, ki smo jih analizirali, je izven norme in zakonodajalec bo prej ali slej, tudi zdaj v resnici, začel klicati spletne prodajalce k redu in to bo boleče (so že).

Odpremo spletno prodajno trgovino. Kaj moramo storiti?

Glede na to, da ima odprtje spletne trgovine enako dinamiko in potrebe kot fizična trgovina, so s fiskalnega vidika, ker je to tematika, ki jo želimo tukaj obravnavati, stvari nekoliko drugačne (pravzaprav ne toliko). Obstajata dva postopka, odvisno od tega, ali želite odpreti podjetje iz nič, namenjeno spletni prodaji, ali če že imate številko DDV in/ali podjetje in želite odpreti poslovno podružnico, namenjeno spletni prodaji vaših izdelkov in/ali storitev.

Odpiranje podjetja iz nič

No, tukaj so stvari precej linearne in dobro znane tistim, ki so že imeli možnost odpreti DDV številko. Zato se ne bom osredotočal na vse točke, ker je to stvar usposobljenosti računovodje. Dovolj je reči, da so pomembne točke naslednje:

  1. Odpiranje DDV številke
  2. Potrjeno poročilo o začetku dejavnosti (Scia), z navedbo proizvodnega sektorja prodaje in potrdilom o posedovanju moralnih in poklicnih potrebščin, ki jih je treba deponirati pri Vse na enem mestu za proizvodne dejavnosti (Suap) davčne občine, ki ji pripada;
  3. Vpis v poslovni register;
  4. Obveznosti socialne varnosti (INPS) na obveznosti zavarovalne narave (V celoti).
  5. Vpis v Albi itd ...
  6. Zahteva zaAgencija za prihodke pripisovanje Koda Atecofin 47.91.10, ki opredeljuje "Trgovina do podrobnosti vseh vrst izdelkov, ki se izvajajo na cestnem internetu” in v istem obrazcu navedete referenčnega ponudnika internetnih storitev (ISP), e-poštni naslov, telefonske številke in URL namenjen spletni prodaji, razvrščeni kot lastno če prodaja poteka na spletnem mestu v lasti ali razvrščeno kot gostitelj če prodaja poteka na tržnicah, kot sta Amazon ali eBay.
  7. V primeru, da bi e-poslovanje naslavljalo tudi države izven meja Evropske unije (in nasprotno ne bi bilo smiselno), se je treba registrirati pri Sistem izmenjave informacij o DDV (Vies). Opozarjamo pa, da se lahko zahteva za registracijo v bazo podatkov Vies izvede hkrati z zahtevo za dodelitev DDV številke, ki navaja podatke o hipotetičnem prometu na trgu znotraj Skupnosti.

Opomba mojim kolegom in spletnim agencijam: odgovornost spletne agencije je, da preveri, ali so bile vse zgoraj navedene prakse pravilno izvedene. Prodajalec mora spletni agenciji dati na razpolago dokumentacijo, predloženo pristojnim organom, sicer je lahko agencija solidarno odgovorna za goljufijo in/ali upravne sankcije, ki se lahko naložijo v primeru neuravnanosti položaja prodajalca v razmerju do davčnih organov in pristojnih organov. V bistvu preprosta izjava prodajalca agenciji ne zadošča, ampak mora biti izjava podrobna in iz nje izkazovati, da je agencija storila vse, da prodajalca seznani z zakonskimi obveznostmi. In o tem bi morali odpreti posebno poglavje!

Odprtje podružnice podjetja

Tukaj je postopek bistveno manj zapleten, vendar so koraki v vsakem primeru naslednji:

  1. Obvestite GZS o nadaljnji dejavnosti maloprodaje po pošti in predstavite Scia.
  2. Zahteva zaAgencija za prihodke pripisovanje Koda Atecofin 47.91.10, ki opredeljuje "Trgovina do podrobnosti vseh vrst izdelkov, ki se izvajajo na cestnem internetu” in v istem obrazcu navedete referenčnega ponudnika internetnih storitev (ISP), e-poštni naslov, telefonske številke in URL namenjen spletni prodaji, razvrščeni kot lastno če prodaja poteka na spletnem mestu v lasti ali razvrščeno kot gostitelj če prodaja poteka na tržnicah, kot sta Amazon ali eBay.
  3. V primeru, da bi e-poslovanje naslavljalo tudi države izven meja Evropske unije (in nasprotno ne bi bilo smiselno), se je treba registrirati pri Sistem izmenjave informacij o DDV (Vies). Opozarjamo pa, da se lahko zahteva za registracijo v bazo podatkov Vies izvede hkrati z zahtevo za dodelitev DDV številke, ki navaja podatke o hipotetičnem prometu na trgu znotraj Skupnosti.

V redu. Zaenkrat gre dobro. Potem pa? Na katere standarde naj se sklicujemo? Kaj je še treba upoštevati? Kaj se zgodi, ko je spletno mesto za e-trgovino v začetni fazi?

Korak, ki si ga morate zapomniti! Register plač!

Potrebno je voditi register plačil, kjer morajo biti označeni DNEVNI prejemki

Obveznosti objave.

Podatki o podjetju morajo biti objavljeni na spletni strani e-trgovine, kot so:

  • Poslovno ime
  • Fizični naslov podjetja in, če je primerno, registriran sedež in poslovni sedež, če gre za različna naslova
  • Številka in datum vpisa v sodni register
  • Partita DDV
  • Email naslov
  • Telefonska številka
  • PEC
  • Pri delniških družbah osnovni kapital in koliko je od tega vplačan
  • V primeru delniških družb z edinim delničarjem ali SRL Unipersonale ime delničarja in njegovo številko za DDV.
  • Povezava do pravilnika o zasebnosti
  • Povezava do Politike piškotkov
  • Povezava do pogojev uporabe spletnega mesta elektronske trgovine
  • Povezava do prodajnih pogojev
  • Informacijska pasica o uporabi sledilnih sistemov in piškotkov v skladu z novimi predpisi o pravici uporabnika do izbrisa osebnih podatkov s spletnega mesta, če in ko to zahteva.

Katere standarde mora upoštevati spletno mesto za e-trgovino?

In tukaj se stvari zapletejo. Obstaja več standardov, na katere se je treba sklicevati, tako nacionalnih kot evropskih. Pravila segajo od civilnega zakonika do evropskih in nacionalnih predpisov o upravljanju občutljivih podatkov (GDPR), do davčnih in upravnih pravil do kodeksov ravnanja poklicnih registrov, če spletna dejavnost zahteva registracijo v posebnih registrih in tako naprej. Kar je treba poudariti, je, da nepoznavanje teh točk ni samo nevarno, ampak ogroža vse, ki sodelujejo v spletnem prodajnem poslu. Občutek odgovornosti, jasnost, pravilnost in predvsem analiza v fazi načrtovanja so bistvene točke za uspeh elektronskega poslovanja. Zakon ne dopušča sprenevedanja in kršitelji so danes res strogo kaznovani.

S tem ne želimo povedati, da ne smete "vskočiti" in da je e-poslovanje samo po sebi nevarno, ravno nasprotno! Naj povemo, da je informiranje in uporaba zbranega znanja vedno zdrava in prava stvar, tako kratkoročno, srednjeročno kot dolgoročno.

Tukaj je celoten regulativni sistem, ki ga morate poznati, da bo v vseh pogledih v redu.

  1. Zakonodajni odlok št. 70 z dne 9. aprila 2003
    Pri izvajanju evropske direktive 2000/31/ES je zakonodajni odlok želel uokviriti in upoštevati možnost ustanovitve e-poslovanja brez zgoraj navedenih potrebnih dovoljenj, vendar ob upoštevanju potrebnih poklicnih zahtev za določene dejavnosti, ker je res da je prodaja na daljavo ali splet lahko profesionalna ali občasna. Občasna prodaja je komercialna dejavnost, ki se ne izvaja redno, ampak občasno, za katero ni potrebna izdelava posebnega spletnega mesta za e-trgovino in za katero ni potrebna objava kataloga.
  2. Zakonodajni odlok št. 21 z dne 21. februarja 2014
    Zakonodajni odlok št. 21 z dne 21. februarja 2014 je pri prenosu evropske direktive 2011/83/EU vnesel pomembne spremembe v Potrošniški zakonik (Zakonodajni odlok št. 206 z dne 6. septembra 2005). Potrošniški kodeks je zelo zapleteno besedilo za sektor e-trgovine, tudi zaradi nenehnih sprememb in dopolnitev, ki jim je bil podvržen v zadnjih letih. Posodobljena pravila dajejo potrošniku večjo zaščito glede:
    a) Pravica do odstopa in pravica do odstopa
    Pravico do odstopa od pogodbe lahko uveljavljate v daljšem roku, in sicer od 10 do 14 dni od prevzema blaga. Pravica do premisleka pa daje potrošniku možnost, da blago vrne tudi delno pokvarjeno, saj odgovarja le za zmanjšanje vrednosti blaga v hrambi.
    b) Pravice potrošnikov
    Prodajalec je odgovoren za morebitno neskladnost, ki obstaja v času dostave izdelka, in bo moral poskrbeti za brezplačno ponovno vzpostavitev skladnosti izdelka s popravilom ali zamenjavo; ustrezno znižanje cene; odpovedi pogodbe, če popravilo, zamenjava ali popusti niso izvedljivi.
    c) Telefonska prodaja
    Za telefonsko unovčeno prodajo je potrebna potrditev s strani kupca v papirni obliki ali po elektronski pošti in ne le s preprostim telefonskim soglasjem.
    d) Preglednost stroškov
    Prodajalec je dolžan vzdrževati maksimalno transparentnost glede vseh morebitnih stroškov, ki bi potrošniku lahko nastali v primeru vračila izdelkov. Poleg tega prodajalec potrošniku ne more naložiti višjih stroškov plačila s kreditno ali debetno kartico. Ta točka poudarja, kako ima prodajalec obvezne obveznosti obveščanja potrošnika, tudi o dostavi blaga in stroških pošiljanja.
    Potrošniški zakonik ureja tudi vse nepoštene, zavajajoče in agresivne poslovne prakse.
  3. Evropska uredba o varstvu osebnih podatkov
    S 25. majem 2018 se začne uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (Gdpr), torej zakonodaja, ki bo urejala evropsko zakonodajo na področju zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Nova uredba bo vplivala na vse vrste podjetij, velika in mala, in ne bo vplivala samo na e-trgovino, čeprav ta sektor olajša prodajo po vsem svetu. GDPR podjetju nalaga obveznost varovanja osebnih podatkov in zagotavljanja uveljavljanja pravic strank v zvezi s tem. Zavedajte se, da ima to vrednost ne glede na to, ali imate spletno mesto ali spletno mesto za e-trgovino.
  4. Evropska uredba št. 524/2013
    Evropska uredba št. 524 iz leta 2013 je uvedla sistem spletnega reševanja sporov, nacionalni in mednarodni, v zvezi z vsemi prodajnimi pogodbami, sklenjenimi med profesionalnimi prodajalci in potrošniki. E-trgovina ima obveznost, da v svojih prodajnih pogojih zagotovi čim večjo prepoznavnost tega postopka, navaja uredbo.

Jasno je, da je to mišljeno le kot shematski prikaz celotnega zapletenega regulativnega sistema, ki je vključen, če se odločimo odpreti spletno prodajno podjetje. Vsako točko, navedeno tukaj, je treba raziskati in vključiti različne strokovnjake, davčne svetovalce, računovodje in pravnike. Sam zakonik, ki razlaga in ureja potrošniško pravo, je že izrazito zapletena zadeva, ki pa se je ne more in ne sme zanemariti, ravno nasprotno.

Na koncu je treba opozoriti na pomemben vidik, s katerim se letošnje leto izteka geoblokiranje v Evropski uniji po sprejeti evropski uredbi, ki to prakso znotraj meja EU prepoveduje. V bistvu je danes mogoče nakupovati prek spleta na spletnih mestih za e-trgovino v drugih državah EU, pri tem pa ohraniti zaščito, pogoje in garancije, ki so prisotni v lastni državi, s čimer se varuje kraj, kjer prebiva kupec in ne prodajalec.